Pomen vitamina D in kalcija

19/10/2016

Vitamin D3

je nujno potreben za absorpcijo in izkoriščanje kalcija v organizmu ter za vgrajevanje kalcija v kosti. Skupaj s parathormonom vzdržuje homeostazo (ohranjanje notranjega okolja v območju, ki je optimalno za življenje) kalcija in sicer pospešuje absorpcijo kalcijevih ionov v črevesju, pospešuje resorpcijo kalcijevih ionov v ledvicah, pospešuje mineralizacijo kosti, spodbuja delovanje osteoblastov (gradnikov kosti) in na tak način poveča koncentracijo kalcija v serumu in zmanjša kostno resorpcijo.
Vitamin D3 ima tudi številne pozitivne zunajkostne učinke, ki se nanašajo na imunski sistem, rakaste bolezni in mišice. Povečuje mišično maso, izboljšuje gibalne sposobnosti, s tem pa zmanjšuje nevarnost padcev in zlomov.

Tudi  če uživamo z vitaminom D bogato hrano in se za krajši čas (10-15min) izpostavljamo soncu brez zaščitnega faktorja ne zagotavljamo zadostnih količin vitamina D. Živimo v času epidemije pomanjkanja vitamina D. Zato so v lekarnah na razpolago prehranska dopolnila z vitaminom D ali registrirana zdravila, ki jih lahko predpiše zdravnik.Zdravila z vitaminom D so v obliki tablet, kapsul in kapljic.

Neželeni učinki so v glavnem povezani z hiperkalciemijo (zvišana koncentracija kalcija v krvi). Možnost pojava hiperkalciemije se zveča pri hkratnem jemanju vitamina D3 in drugih vitaminov skupine D ter pripravkov, ki vsebujejo veliko kalcija. Pri dolgotrajni hiperkalciemiji lahko pride do nastanka ledvičnih kamnov, kalcinacij organov in mehkih tkiv.

Za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze se priporoča 800-1000 I.E. vitamina D v obliki holekalciferola (oz. 20-25 µg).

Kalcij

je najpomembnejši gradnik kosti in zob. V prvih treh desetletjih življenja omogoča izgradnjo kostne mase, v drugi polovici življenja pa pomembno upočasni izgubljanje kostnine zaradi zmanjšanja količine estrogenov in samega procesa staranja. Glede na starost ali posebna stanja človeškega organizma je priporočen dnevni vnos kalcija prikazan v tabeli:

Starost

Priporočen dnevni vnos kalcija (mg/dan)

Dojenčki

0 do 4 mesece

220

4 do 12 mesecev

400

Otroci

1 do 4 leta

600

4 do 7 let

700

7 do 10 let

900

10 do 13 let

1100

13 do 15 let

1200

Mladina in odrasli

15 do 19 let

1200

19 do 25 let

1000

25 do 51 let

1000

51 do 65 let

1200

nad 65 let

1200

Postmenopavzalne ženske

1500

Nosečnice

1000

Doječe matere

1000

 

Najboljši vir kalcija je uravnotežena prehrana in vnos živil bogatih s kalcijem. Izkoristek kalcija iz različnih vrst živil je različen. Kalcij dobimo predvsem z mlekom in mlečnimi izdelki, ribami, morski sadeži, zeleno listnato zelenjavo, manjše količine v sadju in mineralnih vodah in drugih živilih.

 

Živilo

Vsebnost kalcija v  mg/100g živila

En obrok

Količina kalcija v obroku (mg)

MLEKO IN MLEČNI IZDELKI

polnomastno mleko

120

200 ml

240

posneto mleko

120

200 ml

240

jogurt (sadni, navadni)

120

180 ml

216

kefir

120

180 ml

216

sir parmezan

1225

50 g

612

sir ementalec

1020

50 g

510

sir edamec

710

50 g

355

topljeni sir

545

30 g

163

sir brie

185

30 g

55

sir gorgonzola

671

30 g

201

sir camembert

380

30 g

114

skuta

70

50 g

35

sladoled

132

100 g

132

MESO, RIBE IN MORSKI SADEŽI

meso (povprečno)

2 do 20

150 g

3 do 30

morski sadeži

10 do 45

150 g

15 do 67

sardine v olju

330

1 konzerva

280

ZELENJAVA

brokoli

65

200 g

130

endivija

40

200 g

85

fižol v zrnju

135

100 g

135

zeleno zelje

110

200 g

220

kitajsko zelje

105

200 g

210

koromač

100

200 g

200

špinača

125

200 g

250

korenje

30

200 g

60

soja v zrnju

227

100 g

227

SADJE

črni ribez

45

100 g

45

rdeči ribez

30

100 g

30

pomaranče, mandarine

30

100 g

30

jagode

25

100 g

25

maline

40

100 g

40

rozine

30

50 g

15

datlji

32

50 g

16

suhe fige

142

50 g

71

lešniki

225

50 g

112

mandlji

254

50 g

127

suhe marelice

46

50 g

23

PIJAČE

Radenska

273

250 ml

68

Donat Mg

370

250 ml

92

DRUGA ŽIVILA

kruh

20 do 45

30 g

6 do 13

testenine

20

100 g

20

krompir

13

200 g

26

kokošje jajce

30

1 kos

30

polnovredni riž

25

80 g

20

sadni mϋsli

55

50 g

27

čokolada

215

2 rebri

72

Koliko kalcija smo dobili s hrano, enostavno izračunamo tako, da:

  • zaužite decilitre mleka ali jogurta pomnožimo s 120,
  • količino sira v dag pomnožimo s 100,
  • dodamo 250 mg kalcija, ki ga dobimo z ostalo hrano.

Dobljene številke seštejemo in dobimo količino zaužitega kalcija v miligramih.

Na absorpcijo kalcija vplivajo številni dejavniki:

  • starost (pri dojenčkih do 75%, pri odraslih od 15 do 20%),
  • oblika kalcija (Ca-karbonat, Ca-citrat),
  • kislost okolja v prebavilih,
  • vsebnost oksalne kisline v hrani,
  • uživanje alkohola in kofeina,
  • količina zaužitih beljakovin,
  • uživanje fosforne kisline (gazirane osvežilne pijače),
  • velike količine natrija (preslana hrana).

Kalcijev karbonat, ki se najpogosteje uporablja, je od vseh soli najslabše topen. Njegovo absorpcijo izboljšamo, če ga zaužijemo med jedjo. Absorpcija kalcija iz karbonata je optimalna pri nizkem pH, zato je za bolnike z zmanjšano tvorbo želodčne kisline primernejši kalcij v obliki citrata ali drugih topnih soli.

Izdelki s kalcijem so registrirani kot prehranska dopolnila, zdravila brez recepta in zdravila na recept. Izdelki vsebujejo različno količino kalcija v obliki različnih soli (karbonat, citrat, laktat in glukonat).

Če organizem nima na razpolago zadostne količine kalcija, ga vzame iz kosti. Zaužito količino je potrebno porazdeliti med obroke skozi cel dan. Najbolje je, da ga 1/3 zaužijemo čez dan, 2/3 zvečer. Precej večji učinek imajo kalcijevi dodatki zaužiti zvečer. Potrebno jih je uživati s hrano, ker to poveča absorpcijo.

Kalcij lahko vpliva na absorpcijo različnih zdravil (antagonisti kalcijevih kanalčkov, kinoloni, fenitoin, fluoridi, tetraciklini, železo, bisfosfonati), ker spremeni pH v želodcu.

Interakcije lahko omilimo, če je med jemanjem kalcijevega pripravka in kateregakoli drugega zdravila 2- do 3-urni presledek.

Optimalen vnos kalcija za preprečevanje osteoporoze je od 1000 do 1200 mg na dan.

Ana Banović, mag.farm., spec.

oktober 2016